Za domovino evropske znanosti velja stara Grčija in kakšen fenomen je Cerkniško jezero, nam pove dejstvo, da ga je omenjal že antični geograf Strabon. Poudarjeno veliko jezero najdemo na starih zemljevidih Evrope, s presihajočim poljem so se ukvarjali predhodniki moderne znanosti, vznemirja pa tudi sodobne znanstvenike. Na pobudo Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica imamo v slovenskem jeziku tudi vsa ključna dela, v katerih lahko opazujemo razvoj krasoslovja, pa tudi prilagajanje objezerskega človeka nepredvidljivi vodi.
Med prevedenimi deli je tudi pred desetimi leti izdano Temeljito poročilo o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona Steinberga, letos marca pa je predstavila še prevod njegove knjige Prečudovito jezero ali opis Cerkniškega jezera na Kranjskem, povzetek nemškega izvirnika, ki je izšel v Bruslju. Spremno besedo je napisal akademik, prof. dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Povedal je, da so izdaje avtorjev, ki so se ukvarjali s Cerkniškim jezerom in na ta način seveda s krasom, zelo pomembne, saj opisujejo kraške pojave, ki so svetovnega pomena. Izdaje tovrstnih del pa krepijo zavedanje domačinov, na kako posebnem kraju jim je dano živeti. Poudaril je, da tem avtorjem ne smemo ničesar očitati. Nasprotno, prvi so začeli v razlaganje kraških pojavov vključevati zadnja dognanja iz takrat razvijajoče se naravoslovno znanosti. V spremni besedi Franci Gabrovšek tudi posvari pred posegi v Cerkniško jezero. Zaradi podnebnih sprememb in posledično spremenjenega hidrološkega režima je že brez posegov prihodnost Cerkniškega jezera zelo težko opredeljiva.
Avtor: Maruša Mele Pavlin