V četrtek, 14. marca 2024, je v prostorih starotrške knjižnice potekalo zanimivo zgodovinsko predavanje. Tokrat je beseda tekla o starodavni naselbini na vzpetini Ulaka nad Stari trgom pri Ložu. O zgodovini raziskav in o najdbah je govoril dr. Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in avtor monografije Notranjska med prazgodovino in antiko.
Knjižničarka je uvodoma delila nekaj besed o zgodovini raziskav. Poudarila je, da so ostanki naselbine že pred stoletji pritegnili pozornost raziskovalcev, kot sta bila polihistor Janez Ludvik Schönleben in njegov sodobnik Janez Vajkard Valvasor, ki sta v njej prepoznala japodsko naselbino. Poleg njiju so Ulako raziskovali še mnogi drugi, med njimi zgodovinar Anton Tomaž Linhart, knez Herman Schönburg-Waldenburg in starotrški župnik Janez Hafner. Bistvene podatke o naselbini na Ulaki so pridobili z izkopavanji dr. Walterja Schmida med letoma 1936 in 1940 ter z zračnim laserskim skeniranjem površja po letu 2010.
Dr. Laharnar je nadaljeval delo predhodnikov in odkril nova dejstva o gradišču Ulaka, ki je obstajalo od pozne bronaste oziroma starejše železne dobe vse do rimskih časov. S skeniranjem površja so odkrili vidne znake še enega rimskega vojaškega tabora severozahodno od Ulake, poleg že znanega na Nadleškem hribu, ter številne vojaške najdbe, ki pričajo o spopadih med Rimljani in domačini v času rimskega osvajanja (okrog 30–50 pr. n. št.). Predavatelj je kot zanimivost izpostavil skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja odkrili z detektorjem kovin na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Bili so nestrokovno izkopani, pozneje pa jih je Narodni muzej Slovenije pridobil iz starinarnice. Gre za predmete iz dekliškega skeletnega groba, med katerimi so bile tudi fibule, ki nakazujejo datiranje v starejšo železno dobo. Pri čiščenju zapestnic so našli 8 odlomkov koščic in človeški prstnici. Med njima je bila tudi medialna prstnica z nezaraščeno bazo, kar pomeni, da je pripadala otroku, staremu od 2. do 13. leta in pol. Dr. Laharnar je kot najznamenitejšo najdbo z Ulake izpostavil sklepanec s prizorom rojstva, kar je redkost tudi v evropskem prostoru.
Grobovi in druge najdbe z Ulake kažejo na močno skupnost, ki je od 7.–6. st. pr. n. št. obvladovala Loško dolino in njeno bližnjo soseščino, saj raziskave nakazujejo zaton skupnosti na Križni gori, kar je morda povezano z vzponom Ulake.
Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: Mario Žnidaršič
