Odkritje doprsnega kipa Franca Antona Steinberga (1684‒1765)
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je skupaj z Občino Cerknica uresničila idejo o postavitvi doprsnega kipa Franca Antona Steinberga. Doprsni kip je izdelala akademska kiparka Milena Braniselj, arhitekt Marjan Loboda pa je spomenik umestil v prostor.
Zakaj je Franc Anton Steinberg pomemben? Steinberg je imel veliko funkcij in zadolžitev: bil je uradnik cesarske dvorne blagajniške in rudarske komisije, nato raziskovalec gozdov, cest, morja na Reki, nadzornik deželnih cest na Kranjskem, imenovan je bil za cesarskega upravitelja idrijskega rudnika. Bil je krasoslovec, politehnik, slikar, kartograf, za nas je pomemben predvsem zato, ker je avtor prve monografije o Cerkniškem jezeru iz leta 1758. Delo sta iz nemščine prevedli knjižnica Cerknica in založba Maks Viktor leta 2015. Podpornik, pobudnik pri Steinbergovem raziskovanju Cerkniškega jezera je bil kranjski deželni glavar Janez Gašper Cobenzl.
Steinberg ni imel hiše samo na Marofu, temveč tudi v Cerknici, na Taboru, bil je lastnik Pogačnikove hiše, zdajšnja stavba na Partizanski cesti 23. Hiša ima izjemno zgodovino. V njej je živel Andrej Logar, sodnik v Cerknici in upravitelj hasberškega gospostva, leta 1703 se je Steinberg poročil z njegovo hčerko Marijo Cecilijo.
Knjižnica hoče delovati in vplivati tudi na prostor izven knjižničnih zidov, tudi zato, da bi se ozavestili, da premoremo velike može, ki so delovali v tem okolju in bili pomembni tako za slovenski kot evropski kulturni prostor. To je torej tretji doprsni kip, ki smo ga postavili skupaj z občino Cerknica: pred knjižnico je že doprsni kip pesnika Jožeta Udoviča, pred rojstno hišo Frana Gerbiča pa doprsni kip glasbenika Frana Gerbiča. Želimo, da se predvsem osnovnošolski otroci ustavijo na teh mestih in jim pristojni predstavijo, kdo so bili ti možje, zakaj so pomembni. Kako bodo generacije učencev sploh kaj vedele o teh pomembnih možeh z Notranjske, če niso njihova imena nikoli omenjena? Spomeniki so vidna, fizična znamenja proti pozabi, spomenik je ovira proti pozabi.
Iz govora Marije Hribar ob odkritju