V cerkniški župnijski cerkvi je Miklavž otroke obdaril v nedeljo popoldne, na Miklavžev večer pa je v spremstvu angela in dveh parkeljnov obiskal nekaj starejših in bolnih. Za hip se je ustavil tudi v naši knjižnici. Do letošnjega decembra mu to žal še nikoli ni uspelo, saj ima veliko skrbi z izpolnjevanjem otroških želja, pa tudi na starejše se vedno spomni, ob tem pa ga verjetno nazaj od knjižničnih vrat vleče tudi parkelj, ki knjig in branja sploh ne mara. Vsaj tako se je izkazalo ob kratkem obisku, ko je Miklavž z objemom in prijazno besedo pozdravil ter s šibo, pečenim hudičkom in lepim papirnatim angelom obdaril mlada obiskovalca knjižnice. V tistem, ko je dobri mož fantičema kazal Zlato knjigo, kamor zapisuje dobra dela otrok, se je parkelj začel pomikati proti izhodu. »Knjig nikoli nisem maral,« je namrgodeno zagodrnjal in jo pocvirnal v noč …
foto in besedilo: Anita Leskovec
