Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je na enem izmed majskih večerov gostila žlahtno zbiralko slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver in Jožeta Lavriča Cascia, ki je vodil prireditev. Po očetovi strani je Dušica Kunaver Kraševka, po mamini pa izhaja iz Loške doline. Na Krasu so živeli zelo skromno, očeta ni bilo, saj je bil ali v taborišču ali v zaporu, mama pa je bila tista, ki je držala družino pokonci; kljub veliki revščini je vedno pela.
V ospredju večera so bile vrednote, včasih je bilo v ospredju »Mi«, danes pa »Jaz«. Današnji človek ni del narave, prejšnji pa je bil. Obiskovalci smo lahko prisluhnili tudi pripovedki o nastanku Cerkniškega jezera. Dušica Kunaver je posebej poudarila, da je tako ganljivih zgodb, kot je ta, malo, zato bi morala biti Cerknica posebej ponosna in ozaveščena. V nadaljevanju je spregovorila o ljudskih simbolih, med drugim tudi o lipi. Takrat, ko bo zacvetela lipa pred votlino kralja Matjaža, se bo ta prebudil in spet bo prišla pravica na svet.
Posebej zanimiva je bila pripoved o njenem očetu Andreju Zlobcu (1899−1981), Matjaževem Dreju iz Ponikev na Krasu, ki se je po prvi svetovni vojni priključil Maistrovim borcem v boju za severno mejo. »Bil je kurir generala Maistra in udeleženec slovite nočne akcije, v kateri je Maribor postal slovenski.«
Na slovenskem knjižnem sejmu so lansko leto podelili nagrado za Knjigo leta 2023, ki jo je prejela zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva ter avtorica Dušica Kunaver. Knjiga Sto slovenskih ljudskih prinaša slovenske ljudske pripovedke, pravljice in basni ter ilustracije 25 slovenskih ilustratorjev, med njimi tudi Marjana Mančka.
Za zaključek večera so prisotni na pobudo Dušice Kunaver zapeli dve ljudski pesmi: Dekle je po vodo šlo ter Kje so tiste stezice.
Na prireditvi so sodelovali učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica.
Marija Hribar