V starotrški knjižnici je 10. marca 2023 potekala domoznanska prireditev z Dušico Kunaver, kulturno publicistko, profesorico angleščine in ruščine, zbirateljico ljudskega izročila, avtorico in izdajateljico poljudnoznanstvenih, leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov, ki je v sodelovanju z raziskovalcem lokalne zgodovine, Jožetom Lavričem Casciem, predstavila utrinke iz zgodovine Loža in okolice. Za avtentično zborovsko spremljavo z ljudskimi napevi iz lokalnega okolja so poskrbele Pevke iz Loške doline, ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Loška dolina. Iz zakladnice ljudskega slovstva so za uvod izbrale Stoji, stoji tu majstu Luož, pesem, ki je naznanila temo večera – Lož in Ložane v preteklosti. V sklepnem delu večera so zapele šmaraško ljudsko pesem iz 17. stoletja – Smo slišali ptičice peti, ki jo pojejo v Šmarati vsako leto na silvestrovo, ter ljudsko pesem o sv. Antonu Puščavniku, priprošnjiku za mlada dekleta, ki so jo nekoč prepevali na Babni Polici.
Dušica Kunaver je obujala spomin na čase, ki jih je preživela med Notranjci, kajti njena mama je bila Ložanka. V pripovedovanje je vtkala skrb za ljudsko izročilo, za ljudsko pesem, ki povezuje preteklost s prihodnostjo. Zaključila je z mislijo, da starosvetna slovenska vas odhaja v zgodovino, zato je še kako prav, da se neguje pripadnost kraju, da se negujejo ljudske pripovedi, ki, če jim prisluhnemo, pripovedujejo zgodovino naroda.
Jože Lavrič Cascio, Bločan in Sicilijanec, avtor treh knjig in četrte, ki je tik pred izidom, je hvaležno poslušalstvo popeljal v preteklost, natančneje v čase turških vpadov v naših krajih. Po zgodovinskih virih naj bi Turki od leta 1470 do 1530 Kranjsko napadli celo osemdesetkrat. Najbolj izropana sta bila po navedbah zgodovinskih virov Šteberk in Lož, ki naj bi imel po odhodu turških hudodelcev opustošenih celo 85 % kmetij. Strah pred Turki je bil tako velik, da Ložani niso lovili polhov, gozd pa so sekali samo pozimi. Kunaverjeva je pripomnila, da je bila s premišljeno obveščevalno službo in strateško postavljenimi grmadami Kranjska v pičlih dveh urah obveščena o prihodu Turkov. Cascio je nato predstavil zgodovinske zanimivosti, ki jih je temeljito raziskal – prometne poti v preteklosti, tovornike in tovorjenje blaga, pripovedoval je o mitnicah, tržnih dnevih ter o pomenu tržaškega pristanišča za naše kraje.
Na pobudo Dušice Kunaver so v sklepnem delu večera zadonele ljudske pesmi vseh slovenskih pokrajin.
Anđelka Pogorilić
