Razstava o Kajetanu Koviču

Kajetan Kovič
* 21. oktober 1931
† 7. november 2014

Rodil se je v učiteljski družini v Mariboru. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, kjer je končal prve tri razrede osnovne šole. V četrtem razredu se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje – Mota blizu Gornje Radgone. Tam je spoznal kmečko življenje in tegobe vojnega časa, hkrati pa se mu je pokrajina ob Muri močno vtisnila v spomin. Številne njegove pesmi oživljajo prav podobe narave ob Muri. V tem času je obiskoval šolo v Vučji vasi, Gornji Radgoni ter Mariboru. Po vojni se je s starši preselil v Slatino Radenci in nadaljeval s šolanjem v Mariboru. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1950 maturiral. Nato se je vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomiral je leta 1956. Med letoma 1961 in 1962 se je kot štipendist Prešernovega sklada študijsko zadrževal v Parizu. Leta 1966 se je udeležil seminarja češkega jezika in književnosti na univerzi v Pragi. V času študija je sodeloval pri literarni reviji Beseda in nastopal na literarnih večerih. Ker se s pisateljevanjem ni mogel preživljati, se je po končanem študiju zaposlil kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici. Po odsluženem vojaškem roku v Valjevu in Kraljevu v Srbiji pa je leta 1958 postal urednik za leposlovje pri Državni založbi Slovenije, kjer je od leta 1985 delal kot glavni urednik vse do upokojitve leta 1992.

30. maja 1991 je postal izredni, 6. junija 1995 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1996 je postal tudi tajnik razreda za umetnosti. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in izredni član Društva madžarskih pisateljev. Udeleževal se je tudi pisateljskih srečanj v različnih evropskih državah (Nizozemska, Avstrija, Francija …). Bil je dobitnik domačih in tujih literarnih nagrad.

DELO

Poezija
Prve pesmi je začel pisati že v gimnaziji, prvič pa jih je objavil v Mladinski reviji leta 1948. Za njegov prodor v javnost je pomembno soavtorstvo pesniške zbirke z naslovom Pesmi štirih, v kateri je objavljenih 26 Kovičevih pesmi.
Zbirko je leta 1953 izdala takrat že znana mlada četverica Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček.

• Utonil bi, 1948
• Pesmi štirih, 1953
• Prezgodnji dan, 1956
• Korenine vetra, 1961
• Ogenjvoda, 1965
• Vetrnice, 1970
• Mala čitanka, 1973
• Pesmi, 1973
• Labrador, 1976
• Dežele, 1988

Proza
Kovič je tudi avtor pripovednih besedil, v katerih svoj doživljajski in miselni svet odkriva z bolj realistične strani.

• Ne bog ne žival, 1965
• Tekma ali kako je arhitekt Nikolaj preživel konec tedna, 1970
• Iskanje Katarine, 1987
• Pot v Trento: prizori iz navadnega življenja Franca M., 1994
• Profesor domišljije: ljubljanska zgodba, 1996
• Jutranji sprehajalec, 2005
• Sled sence zarje, 2006
• Mala nebesa, 2008

Mladinska književnost
Zelo pomemben je njegov prispevek k sodobnemu slovenskemu mladinskemu slovstvu. Med mladimi je zaslovel s poezijo in prozo. Pisanju za otroke je ves čas posvečal enako skrb kot pisanju za odrasle.
Njegove knjige za otroke so bile prevedene v številne tuje jezike.

• Franca izpod Klanca, 1963
• Zlata ladja, 1969
• Moj prijatelj Piki Jakob, 1972
• Maček Muri, 1975
• Zgodnje zgodbe, 1978
• Križemkraž, 1980
• Zmaj Direndaj, 1981
• Pajacek in punčka, 1984
• Križemkraž: zgodnje pesmi, zgodnje zgodbe in še malo mačje godbe, 1991
• Mačji sejem, 1999
• Zgodnje zgodbe, 2006
• Kako se vrtijo ure, 2012

Prevodi
Bil je priznan prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije.
V slovenščino je med drugim prevedel Prešernove nemške pesmi.
Med knjižnimi prevodi so najpomembnejši izbori Rilkejeve, Traklove, Georgejeve, Adyjeve in Holanove poezije.
Z Nikom Grafenauerjem je sestavil in prevedel antologijo nemške poezije 20. stoletja.