- Datum: 20. 12. 2019
- Čas: 19:00 - 21:00
- Lokacija: Enota Maričke Žnidaršič Stari trg
Lujiza Pesjak/Urška Perenič: Beatin dnevnik – predstavitev dnevniškega romana
Domoznansko zbirko knjižnice je v letu 2019 obogatila knjiga Beatin dnevnik avtorice Luize Pesjak, ki je dragocen dokument iz zgodovine gradu Snežnik. Izdaja vsebuje faksimile romana Beatin dnevnik, ki ga je leta 1887 založil tiskar Janez Kranjec v Novem mestu. Faksimilirano izdajo spremlja izčrpna spremna študija literarne zgodovinarke in profesorice slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Urške Perenič. Iz poglobljenega študija pisateljičine zapuščine, predvsem pa iz njenih najstniških dnevnikov, ki jih je transkribirala iz gotice in prevedla v slovenščino, je razbrala, da prostor dogajanja Beatine zgodbe ni namišljen, temveč da je graščina Š v resnici Šneperk, last grofov Lichtenbergov, torej grad Snežnik, ki ga je leta 1844 večkrat obiskala tudi Luiza. Na Snežnik je tedaj zahajala v spremstvu očeta, dvornega in sodniškega odvetnika Blaža Crobatha. Tako v svojih dnevnikih Pesjakova opisuje bivanje na gradu in lepoto narave v Loški dolini.
Po 130 letih od izida se je prvi družinski roman v obliki dnevnika vrnil v Loško dolino, v dogajalni prostor romana, kjer se je vse skupaj začelo. Avtorico in delo so 20. decembra predstavili v knjižnici v Starem trgu.
Pozdravne besede je zbranim namenila knjižničarka Anđelka Pogorilić, nato pa je sledil pogovor z dr. Urško Perenič, profesorico za slovensko književnost in literarno zgodovino s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je spregledano slovensko prozaistko iz 19. stoletja ponovno opredelila in ovrednotila.
Z izjemno zanimivimi zgodovinskimi dejstvi je obiskovalcem postregel zgodovinar in prevajalec zgodovinskih tekstov, Jože Matevžič. Navzočim je predstavil zgodovino gradu Snežnik iz časov grofov Lichtenbergov, ko je tja zahajala Pesjakova z očetom Blažem Crobathom.
Spremljajoč glasbeni program, ki ga je oblikovala skupina Pevke iz Loške doline, pa je bil kanček bolj poseben predvsem zaradi pesmi Šmaraška, ki sega celo v 17. stoletje in izvira iz okolice snežniškega gradu, tako da je vsebinsko zaobjela temo literarnega večera.