Alenka Veber, ljubiteljska etnologinja in publicistka, je v okviru srečanj, ki jih pripravlja domoznanska skupina v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica, predstavila zanimivo predavanje o Babnem Polju, ki se v pisnih virih prvič pojavi leta 1402 kot Pabenfeld … in Loser pharr (v loški fari); za začetek sedanjega Babnega Polja pa šteje letnica 1719. Predstavljenih je bilo več zapisov učiteljev, duhovnikov in krajevnih zgodovinarjev, ki so delovali v Babnem Polju, ali pa so bili z njim kako drugače povezani. Učitelj Teodor Schuller, šola je bila ustanovljena leta 1888, je vas Babino polje opisal v prispevku, ki je izšel v knjigi Logaško okrajno glavarstvo leta 1889. Tudi Tone Gaspari je bil učitelj in je zapisal: »Devetnajstletnik sem se pripeljal v svojo prvo službo tja gor, kjer se zajeda babnopoljska skledasta dolina med snežniške in kočevske gozdove.« Posebej so obiskovalce nagovorile besede iz knjige Vražji vrtec, ki jih je zapisal France Šušteršič in opisujejo masaker italijanskega okupatorja nad Babnopoljci: »Ko sem pisal te vrstice, so se mi misli najdlje zadržale pri babnopoljskih materah in ženah, ki so trpele huje od svojih sinov in mož. Ti so omahnili v grob in njihovih muk je bilo konec, medtem ko so one omedlele v nepopisni žalosti, si izjokale oči in ostale same z groznimi spomini.“
Sprehajali smo se tudi med zapisi župnika Janeza Kebeta, Franka Troha Rihtarjevega, Neže Maurer, Marije Makarovič … Predavanje so popestrile Alenkine mojstrske fotografije; obiskovalci so si lahko na priložnostni razstavi ogledali tudi tiske o Babnem Polju.
Marija Hribar
Foto: Tine Šubic
