V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu je decembrsko pravljično urico popestrila babica Sonja. Nanizala je spomine iz otroštva, ki ga je preživela v oddaljeni vasici brez sosedov, trgovin in igrač. Pripovedovala je o tem, kako so praznovali, kaj so kuhali, kam so hodili v šolo, kako so se igrali in preživljali večere brez elektrike. Mlin ali fižolčkanje je bila ena izmed iger, ki jim je krajšala dolge zimske večere. Namesto plastičnih figuric so uporabljali fižolova zrna. In kakšnih barv so bili fižolčki! Sivi, črni, beli, pisani, rjavi, vijolični in še bi lahko naštevali. Vsaka vrsta fižola je imela svoje ime. Babica Sonja je z navdušenjem opisovala praznični december in darila, ki jih je prinašal Miklavž. Kakšno pomarančo, suhe fige, orehe, krhlje. Vsako leto isto. Pa vendar ga je težko čakala in se vsakič znova veselila skromnih daril, ki so se čudežno znašla v njeni posodi, ki jo je vedno nastavila na okensko polico. Pravljični večer je minil, kot bi trenil. Uživali smo v družbi babice Sonje, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.
Anđelka Pogorilić
