Pogovorni stiki in odmiki v Kavarni Italija Jerneja Ščeka
Poleti 2020 je mladi tržaški Slovenec, filozof, profesor, publicist, Jernej Šček v Sobotni prilogi Dela začel z objavami pogovorov z uglednimi neznanci, kot sam imenuje predstavnike italijanske intelektualne kulture, saj so izbrani sogovorniki za nas na drugi strani meje, tujci, kot nam je, razen redkih izjem, tuja italijanska kultura, ki ne presega zgolj turističnega obiska njihovih znamenitosti.
Šček, ki je kljub temu, da prihaja iz mesta v zalivu, iz katerega se ob jasnih dneh vidi vse do Alp, tudi sam navdušen planinec, celo vodnik, je seveda najprej bralcem slovenskega časnika predstavil prav gornike in njihova knjižna dela, ki jih prevaja v domači jezik. Nekoliko ironično, v času korone najprej Mauro Corona, furlanski alpinist, kipar in književnik, divji mož, sledil je subtilni divji deček osmih gora Paolo Cognetti, polihistorski mislec Umberto Galimberti, čistokrvna pisateljica Susanna Tamaro, ena redkih, ki je poznana tudi na slovenskih tleh, Tržačanka … Sosedje, tujci. In prav zato oplatničen izbor 26 pogovorov, italvjujev, ki poskušajo povezati oba naroda, med katera je zarezala rapalska meja, dvajseto stoletje, različne države, nenazadnje epidemija, ki je zamejca kot je Šček, odrezala od očeta na tej strani. Čas, ko je bila meja enim vprašanje preživetja in ne obisk vikenda na morju.
Šček, tudi profesor filozofije in zgodovine na tržaškem liceju s slovenskim učnim jezikom, je že ob ogledu prostorov cerkniške knjižnice omenil, da bodimo ponosni, da imamo prost dostop do knjig, znanja, da tam čez za manjšinca to ni samoumevno. Da se je na območju, kjer je dvojezičnost sicer zapisana v zakonih, potrebno boriti vsak dan. Za slovenstvo, za slovenski jezik, za človeka rdeče zemlje, kajti antifašizem še zdaleč ni ostalina preteklosti.
Kavarna Italija nam na pladnju ponudi tematsko raznolika besedila, cvetober sogovornikov, prvorazrednike, ki skozi dialog z Jernejem nastavljajo zrcalo tudi nam. Sredi januarja sta se v cerkniški knjižnici skozi teme, povezane z identiteto, manjšino, dvojezičnostjo, zgodovino, kulturo, politiko v pogovoru srečala avtor zajetne knjige, ki ji letos sledi še druga, kmalu tudi tretja, in Vesna Telič Kovač.
Besedilo Vesna Telič Kovač
Foto Tine Šubic
Prispevek na Radiu 94: