Pripovedka Slave Dragolič o slepi človeški ribici

Slava Dragolič, po rodu Cerkničanka, je več kot pet desetletji preživela na Ravnah na Koroškem, kasneje v Postojni, sedaj pa že nekaj let domuje v bližnjem Centru starejših, je pri enaindevetdesetih letih v samozaložbi izdala novo knjigo. Zgodbo o človeški ribici, ki ji jo je pred dvajsetimi leti pripovedovala gospa Ivanka Logar iz Postojne, je naslovila Slepa ribica, knjižico je z risbami opremil avtoričin mlajši brat, slikar Janez Dragolič. Dragoličevo, ki jo je na predstavitvi knjige skozi pogovor vodila avtorica zapisa, je že od nekdaj zanimalo raziskovanje zgodovine. Legende, mite, pravljice, zgodbe je iskala med ljudmi, jih priredila in zapisala. Izhajale so v samostojnih knjigah, zbornikih literarnih društev, revijah in časopisih, nemalokrat je bila za svoje pisanje nagrajena na državnih in lokalnih natečajih. Koroški, ki je tako kot Notranjska, prepredena z legendami in pravljičnostjo, in seveda z mitičnima gorama kot sta Peca in Uršlja gora, se je poklonila v zbirki Kralji in kraljice, Notranjski s Slepo ribico. Njena prva samostojna knjiga Punčka s kanglo iz leta 1991 je tako kot ostala njena dela namenjena predvsem osnovnošolskim bralcem.

Kot dolgoletna prostovoljka v različnih humanitarnih društvih, med drugim je delovala na Društvu tvoj telefon, v Dnevnem centru Šent in šivala punčke iz cunj za Unicef, je decembra 2016 prejela Plaketo Državnega sveta ob mednarodnem dnevu prostovoljcev.

Na prireditvi v cerkniški knjižnici so sodelovali tudi mladi glasbeniki iz domače glasbene šole. Duet violončelov, Ana Mele in Tadej Mihelčič z mentorico Tadejo Žele, ter kitarist Maks Marinšek z mentorjem Boštjanom Šmalcem.

Tekst Vesna Telič Kovač

Foto Marija Hribar