Jože Debevec
duhovnik, klasični filolog, pisatelj, literarni teoretik, literarni zgodovinar, prevajalec
Rojen:
15. marec 1867, Begunje pri Cerknici
Umrl:
15. oktober 1938, Ljubljana
15. oktober 1938, Ljubljana
Do leta 1887 je obiskoval ljubljansko gimnazijo, naslednje leto pa se je vpisal na klasično in slovansko filologijo na Dunaju. Isto leto, 1888, je stopil v ljubljansko bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen 1890, nato je prva leta opravljal delo kaplana v Breznici in v Trnovem v Ljubljani. Do 1894, ko je promoviral iz teologije, je bil gojenec dunajskega Avguštineja, elitne bogoslovne ustanove, ki je skrbela za temeljito teološko in pastoralno izobrazbo mladih duhovnikov iz avstroogrske monarhije. Študij je nadaljeval v Gradcu in leta 1900 diplomiral iz klasične filologije in slavistike. 1898 se je zaposlil kot gimnazijski profesor v Kranju in na klasični gimnaziji v Ljubljani do 1924, ko se je upokojil. Pisal je mladinske povesti, igre in literarne razprave. Znan je po prvemu slovenskem prevodu celotnega besedila Dantejeve Božanske komedije, katero je opremil z uvodno študijo. Nekatera svoja dela je objavljal pod psevdonimi kot so Jože z Jezera, Josip Matejev, Josip Ošaben, Misijonski stric.
Dela:
mladinske povesti: Ljubezen do mamice (1893), Vzori in boji (1918)
igre: Junaške blejke (1912)
literarne razprave: Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu (1905), Dante v slovenskih prevodih (1921), Romantika (1922-1923)
prevod: Dante, Božanska komedija (1910-1911, 1915-1925)
