V Enoti Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu so 23. aprila 2018 predstavili življenje in literarno delo pisateljice, publicistke, prevajalke in urednice Zofke Kveder, ki je otroška leta preživela v Ložu, na Blokah in v Loškem Potoku. Iz zakotnega vaškega okolja se je bistroumno dekle odpravilo v Kočevje, nato v Ljubljano, sledil je svetovljanski Trst, nato Zürich, Bern in Praga, kjer je izšla njena prva knjiga – zbirka črtic Misterij žene. Bila je prva profesionalna slovenska pisateljica, ki je vstopila v tedaj skoraj izključno moški literarni svet. V slovensko književnost je vnesla teme, ki jih pred njenimi literarnimi besedili ni bilo. Opisovala je revščino, alkoholizem, nezaželeno nosečnost, porod kot trpljenje, spolnost, prostitucijo, posilstva in družinsko nasilje, katerega žrtev je bila tudi sama. Njeni precej radikalni teksti s feminističnimi idejami so bili šok za slovensko kulturno javnost, zato je bila deležna kritik in zgražanja. Šestdeset let po začetku izhajanja nacionalne zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, je uvrščena med slovenske klasike kot prva in edina ženska avtorica.
Izjemno življenjsko pot pisateljice sta na prireditvi, ki je potekala na Noč knjige, predstavila Vlado in Bogdana Mohar iz Loškega Potoka, ki se ljubiteljsko in poklicno ukvarjata z raziskovanjem kulturne dediščine. Knjižničarka Anđelka Pogorilić je spregovorila o prizadevnem pisateljskem delu Zofke Kveder, vtise o prebranem pa so predstavile članice Bralnega krožka Fran Milčinski, ki deluje v okviru Društva upokojencev. Pevska skupina Pevke iz Loške doline, ki deluje pod okriljem istega društva, je popestrila večer s prepevanjem ljudskih pesmi. Učenci OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga so prebirali zanimive odlomke iz njenih zgodb, v katere je spretno vtkala drobce iz svojega življenja, med drugim tudi spomine iz Loža, ki segajo v 80. leta 19. stoletja. Ves svoj svet je Kvedrova popisala v zgodbah, v upanju, da je na drugi strani besedila nekdo, ki ga bere, da ni sama. Zato je prav, da se spominjamo.
Besedilo: Anđelka Pogorilić
Foto: Mario Žnidaršič
