Danes mineva natanko 100 let od smrti Cerkničana Frana Gerbiča. O njegovem skladateljskem in nasploh glasbenem delu je že marsikaj znanega, manj znani pa so spomini sina Huga na očetovo ustvarjanje. Hugo Gerbič jih je zapisal leta 1925/26.
Komponiral pa je moj oče večinoma zunaj v prirodi. Najčešče je šel v javorniški gozd ob jezeru, ali pa tudi k razvalini na Loškem, od koder se odpira krasen razgled na Cerkniško dolino, daleč tja čez križke griče proti Snežniku. Trdil je, da mu šum dreves in sijaj prirode pomaga pri sprejanju in tkanju posameznih motivov. Hodil je sem ter tja po trati, tiho žvižgal predse in nosil zapisnik v rokah. Potem je naglo sedel na kako skalo ali pa deblo in začel zapisovati glasbene motive. (…) Splošno lahko trdim, da je očeta h kompozicijam vedno bolj inspirirala svobodna kmečka gruda in nje prebivalci. Predvsem pa je ljubil svoj rojstni kraj Cerknico in tam so nastajala njegova najlepša dela.